Vodne pregrade na Krvavcu preprečile najhujše

Lani postavljene mrežne pregrade za umirjanje hudourniških voda na Krvavcu so se ob letošnjih ujmah izkazale kot izjemno učinkovite. 16 pregrad se je do danes lepo zapolnilo z materialom, zmanjšalo padec struge in preprečilo, da bi območje kabinske žičnice ponovno zasul kamnit drobirski plaz. Tovrstne pregrade so v Sloveniji sicer novost, vendar učinkovito rešujejo problematiko na naših dolga leta pozabljenih hudournikih. 

Širše območje kabinske žičnice Krvavec je bilo po plazu leta 2018 še vedno močno ogroženo zaradi erozijskih procesov v tamkajšnjih hudournikih. Glede na večje količine labilnega materiala v strugah in bregovih hudournika je obstajala bojazen pred ponovnim ali še obsežnejšim plazenjem naplavin. Krvavec je bil tako idealen poligon za postavitev in testiranje obsežnejšega sistema fleksibilnih mrežnih pregrad, ki se v Sloveniji sicer redko uporabijo za umirjanje hudourniških voda. 

Ekipa Kaskaderja je za podjetje Hidrotehnik d.o.o. lani v Brezovškem grabnu pod Krvavcem postavila 12 pregrad, v Lukenjskem grabnu pa 4 pregrade višine med 3 in 6 m. Njihova posebnost je, da so povsem prilagojene lokaciji in zasnovane tako, da jih po zapolnitvi ne praznimo. Material, ki jih zapolni, namreč zmanjša vzdolžni padec struge in podpre brežine, s katerih se zaradi prevelikega naklona sicer proži material. Dolgoročno se brežine tako stabilizirajo, dno struge pa je zavarovano pred erozijo.

Učinkovitost in pomen fleksibilnih vodnih pregrad je komentiral tudi dr. Jošt Sodnik, univ. dipl. inž. grad. iz podjetja Tempos d.o.o., ki je projektiral pregrade na Krvavcu.  

Sodnik je dejal, da je bila letošnja ujma v Sloveniji res izjemen dogodek, ki je močno presegal dogodek iz leta 2018. Kljub temu »se je rešitev s serijo pregrad izkazala za efektivno. Območje spodnje postaje [kabinske žičnice Krvavec] je bilo neogroženo, prav tako struga dolvodno. Največ težav so tokrat v omenjeni dolini povzročali manjši pritoki reke dolvodno od postaje. 

Podroben ogled je pokazal, da je na določenih pregradah prišlo do obvladljivih erozijskih poškodb na bokih, za kar se že dela analiza v sodelovanju s proizvajalcem Geobrugg in bo podana ustrezna rešitev. 

Na območju Brezovškega in Lukenjskega grabna (območje zgrajenih mrežnih pregrad) se je po analizi posnetkov z dronom po ujmi odložilo 19.000 m3 materiala. To pomeni, da se je toliko materiala odložilo, hkrati pa so pregrade preprečile erozijo brežin in dna grape, kar bi lahko rezultiralo skupaj v cca. 50.000 m3 materiala, ki bi dodatno obremenilo strugo in naselja dolvodno [...] Na podlagi tega lahko ocenjujem, da je bil izveden ukrep v predlagani obliki uspešen in lahko predstavlja dobro prakso za reševanje erozijske problematike in predvsem kontrole sproščanja plavin sedimentov, katera se je v zadnji ujmi na več območjih, poleg res ekstremnih pretokov, izkazala za kritično.«

Projektant: TEMPOS d.o.o.

Izvajalec: Hidrotehnik d.o.o., Kaskader d.o.o.

Investitor: DRSV

Dobavitelj pregrad: Geobrug AG, Rejda d.o.o.

Objavljeno: 01.09.2023