Sodobne geotehnične rešitve za stabilizacijo brežin

Sanacijska dela so obsegala izvedbo celovitega sistema stabilizacije brežin z uporabo sodobnih geotehničnih rešitev. Na brežine je bila najprej položena geokompozitna 3D mreža, ki omogoča zaščito površine ter izboljšuje stabilnost terena in protierozijsko zaščito. Preko nje je bila nameščena težka sidrna mreža, namenjena dolgoročni stabilizaciji skalnih in zemeljskih mas.

Namestitev težke sidrane mreže na ključnih delih

Ključni del projekta je predstavljala izvedba geotehničnega sidranja. Sidrne mreže so bile pritrjene v matično podlago s pomočjo geotehničnih sider tipa GW in SIS (IBO), pri čemer je skupna dolžina vgrajenih sider znašala približno 3.500 tekočih metrov. Takšna rešitev je omogočila učinkovito utrditev brežin tudi na najbolj izpostavljenih in geološko zahtevnih delih trase.

The post Sanacija nestabilnih brežin v Srbiji na državni cesti Mali Zvornik–Gračanica appeared first on Kaskader.

Zahtevna terenska dela zahtevajo usklajenost

Dela potekajo na zelo strmem terenu, kjer je logistika izjemno zahtevna. Zaporedje del je skrbno načrtovano in dobro usklajeno z drugimi izvajalci, saj številne njihove aktivnosti potekajo sočasno z aktivnostmi Kaskaderja.

Pri tem ima pomembno vlogo naša ekipa, ki s svojimi izkušnjami, usklajenostjo in odgovornim pristopom skrbi, da so tudi tako zahtevni posegi izvedeni kakovostno in varno.

Del večjega infrastrukturnega projekta

Odsek Velunja bo s številnimi zahtevnimi objekti, med drugim predori in viadukti, pomembno zaznamoval novo prometno povezavo med Velenjem in Koroško. Prestavitev daljnovoda in postavitev zaščitnih mrež je naš doprinos k izvedbi tega pomembnega infrastrukturnega projekta.

Veseli smo, da lahko svoje znanje in izkušnje uporabimo pri projektu, ki bo dolgoročno prispeval k boljši povezanosti Koroške in širše Slovenije.

The post Sodelujemo pri izgradnji tretje razvojne osi med Velenjem in Slovenj Gradcem appeared first on Kaskader.

Širše območje kabinske žičnice Krvavec je bilo po plazu leta 2018 še vedno močno ogroženo zaradi erozijskih procesov v tamkajšnjih hudournikih. Glede na večje količine labilnega materiala v strugah in bregovih hudournika je obstajala bojazen pred ponovnim ali še obsežnejšim plazenjem naplavin. Krvavec je bil tako idealen poligon za postavitev in testiranje obsežnejšega sistema fleksibilnih mrežnih pregrad, ki se v Sloveniji sicer redko uporabijo za umirjanje hudourniških voda.

Montaža vodnih pregrad na Krvavcu med najobsežnejšimi v Evropi

Namesto klasičnih pregrad smo na Krvavcu namesili fleksibilne (mrežne) pregrade dobavitelja Geobrugg – po obsegu je bil zanj to največji poligon tovrstnih pregrad v evropskem merilu, saj smo v sklopu enega projekta skupno namestili kar 16 pregrad višine med 3 in 6 m: V Brezovškem grabnu smo postavili 12 pregrad, v Lukenjskem grabnu pa 4 pregrade višine med 3 in 6 m.

Posebnost fleksibilnih vodnih pregrad je, da so povsem prilagojene lokaciji in jih po zapolnitvi ne praznimo. Material, ki jih zapolni, namreč zmanjša vzdolžni padec struge in podpre brežine, s katerih se zaradi prevelikega naklona sicer proži material. Dolgoročno se brežine tako stabilizirajo, dno struge pa je zavarovano pred erozijo.

Učinkovitost in pomen fleksibilnih vodnih pregrad je komentiral tudi dr. Jošt Sodnik, univ. dipl. inž. grad. iz podjetja Tempos d.o.o., ki je projektiral pregrade na Krvavcu. Dejal je, da je bila letošnja ujma v Sloveniji res izjemen dogodek, ki je močno presegal dogodek iz leta 2018. Kljub temu se je rešitev s serijo pregrad izkazala za efektivno. Območje spodnje postaje [kabinske žičnice Krvavec] je bilo neogroženo, prav tako struga dolvodno. Največ težav so tokrat v omenjeni dolini povzročali manjši pritoki reke dolvodno od postaje.

»Podroben ogled je pokazal, da je na določenih pregradah prišlo do obvladljivih erozijskih poškodb na bokih, za kar se že dela analiza v sodelovanju s proizvajalcem Geobrugg in bo podana ustrezna rešitev. Na območju Brezovškega in Lukenjskega grabna (območje zgrajenih mrežnih pregrad) se je po analizi posnetkov z dronom po ujmi odložilo 19.000 m3 materiala. To pomeni, da se je toliko materiala odložilo, hkrati pa so pregrade preprečile erozijo brežin in dna grape, kar bi lahko rezultiralo skupaj v cca. 50.000 m3 materiala, ki bi dodatno obremenilo strugo in naselja dolvodno … Na podlagi tega lahko ocenjujem, da je bil izveden ukrep v predlagani obliki uspešen in lahko predstavlja dobro prakso za reševanje erozijske problematike in predvsem kontrole sproščanja plavin sedimentov, katera se je v zadnji ujmi na več območjih, poleg res ekstremnih pretokov, izkazala za kritično,« je še dodal Sodnik.

The post Vodne pregrade na Krvavcu preprečile najhujše appeared first on Kaskader.

Trasa državne ceste Spodnja Idrija – Godovič je od km 4.872 do km 7.959 zarezana v strmo pobočje med reko Zalo in pobočjem Zagodovega, Govekarjevega in Jeličnega vrha. Pobočje prekriva gozd s starimi nestabilnimi drevesi, ki ogrožajo cesto, še večjo nevarnost pa predstavljajo skalni bloki in previsne brežine.

V preteklosti so bili v Zali že izvedeni zaščitni ukrepi na obcestnih brežinah, ki so bistveno zmanjšali dinamiko padajočega kamenja. Še vedno pa je kamenje padalo na treh pododsekih, ki smo jih letos zaščitili z mrežami in podajno lovilnimi ograjami.

Obsežna sečnja, vrtalna dela in helikopterska montaža podajno lovilnih ograj 

Zadnjih osem mesecev se je v Zali izvajala obsežna sečnja in odstranjevanje dreves, vrtanje vrtin, montaža podajno lovilnih ograj ter prekrivanje brežin in nevarnih skalnih blokov z mrežo. S pomočjo alpinistične vrtalne garniture smo izvrtali okoli 5 km vrtin.

Z ekipo izurjenih višinskih delavcev smo s podizvajalcem postavili 28 podajno lovilnih ograj v skupni dolžini 2.253 m in visoko natezne mreže površine več kot 6.500 m2. Kjer zaradi strmine in otežene logistike niso prišla v poštev avtodvigala, sta nam pri montaži sistemov na pomoč priskočila avstrijski Heli Austria in slovenski Flycom Aviation.

The post Zaščita brežin v idrijski Zali med najobsežnejšimi v Sloveniji appeared first on Kaskader.

Stabilizacija terena z visoko natezno mrežo

Naš prvi izziv so bile posamezne več deset kubične »problematične« skale – ogromni skalni bloki visoko v pobočju, ki so bili zaradi razpok nestabilni in potencialno smrtonosni, če bi se kadarkoli sprožili.

Za stabilizacijo smo uporabili 10 metrov dolga jeklena sidra s premerom 40 mm, ki so dobesedno »privezala« skalo na podlago. Okoli nje smo nato namestili visoko natezno mrežo in dodali mrežo iz jeklenic – pajkovo mrežo, kot ji pravimo – ki skupaj delujeta kot nekakšen varnostni pas za skalo.

Podajno lovilni sistemi – zadnja linija obrambe

Tik pod temi skalami, pa tudi na vrhu vkopne brežine nad cesto, smo postavili podajno lovilne sisteme energetskega razreda 2.000 kJ. Ti sistemi so namenjeni zaustavitvi skal, če bi se kljub vsem ukrepom katera vseeno odluščila in zdrsnila proti cesti.

Gre za jeklene mrežne strukture, razpete med stebre in vpete v tla, ki so zasnovane tako, da ublažijo in ustavijo padec skal tudi pri visoki hitrosti. Pri tem ne gre samo za tehnično rešitev, ampak za konkretno varnostno zaščito ljudi in infrastrukture.

Navpično zemljato in kamnito brežino med podajno lovilnimi sistemi in cesto smo dodatno stabilizirali z visoko nateznimi mrežami, ki smo jih sidrali v podlago. Pri utrjevanju brežine smo uporabili visoko zmogljiv TECCO sistem, zasnovan za stabilizacijo skalnatih terenov. Gre za mrežo iz visoko natezne jeklene žice, ki kljubuje izjemnim obremenitvam in se prilagaja zahtevnim oblikam terena.

The post Zavarovanje ceste pod previsom med Kobaridom in Trnovim appeared first on Kaskader.

Začasni ukrepi niso zadoščali

Zaradi izpadanja večjih skal in intenzivne erozije na območju prepadne brežine, dolge približno 22 metrov, so že v preteklosti izvedli ukrepe za zavarovanje javne poti. Vozno površino so zabetonirali, da vozila ne bi z vibracijami pospešila rahljanja brežine in da padavine ne bi zamakale tal, zlasti v zimskem času, ko zmrzal še pospeši erozijske procese.

Vsi ti ukrepi niso zadoščali. Zaradi izjemno slabe geološke sestave tal se je erozija nadaljevala tudi pod armirano betonsko ploščo, s katero je bil odsek pred leti le začasno utrjen. Posledično so se pojavile votline in dodatna nestabilnost brežine.

Celostna sanacija brežine vključuje več korakov

S celostno sanacijo in zaščito brežine smo preprečili nadaljnjo erozijo ter zagotovili stabilnost območja in varno uporabo poti. Sanacija je vključevala:

• odstranjevanje labilne brežine,
• zaščito brežine s cementnim pobrizgom (torkretom),
• izdelavo armirano betonskih slopov,
• vgradnjo 12-metrskih geotehničnih sider za dodatno utrjevanje betonskih slopov.

The post Zahtevna sanacija brežine za varno pot do vasi Loje appeared first on Kaskader.

Varen in učinkovit pristop k sanaciji zidu

Ker je bil obstoječi podporni zid pod cesto v tako slabem stanju, je bila klasična gradnja z odrom preveč tvegana in neučinkovita. Zato smo se odločili za alpinistični pristop z delom na višini, ki je hkrati varnejši, hitrejši in tudi cenovno ugodnejši. Člani naše ekipe so se varno spuščali po strmih stenah in izvedli sanacijo neposredno na mestih, kjer je bilo to potrebno.

Zahtevna terenska dela zahtevajo natančnost

Sanacija je potekala pod vertikalno kamnito zložbo iz suhega zidu, kjer je obstajala nevarnost izpadanja posameznih skal ali celo večjih delov zidu. Zaradi vibracij in udarcev je bil vsak poseg tvegan, zato so bili vsi koraki natančno načrtovani in izvedeni s posebno previdnostjo.

Ohranitev naravnega videza

Z izvedbo sanacije smo zagotovili stabilnost podpornega zidu in varnost prometa na tem pomembnem odseku. Hkrati pa smo ohranili značilen videz kamnite zložbe, ki se naravno vklaplja v okolje in je del lokalne krajine.

The post Sanacija podpornega zidu na cesti proti Predilu z alpinističnim pristopom appeared first on Kaskader.