Na Krvavcu letošnje poletje izvajamo dela za sanacijo in zaustavitev erozijskih procesov v območju hudournikov, ki je bilo maja 2018 močno poškodovano. Kaskader pri projektu sodeluje kot izvajalec sistemov fleksibilnih pregrad, ki so v Sloveniji sicer redkost.
Dobra štiri leta mineva, odkar je intenzivno deževje močno poškodovalo širše območje postaje kabinske žičnice na Krvavec. Maja 2018 je tam naplavilo skoraj 17.000 m3 sedimentov, grušča, skalnih blokov, drevja in vejevja. Glede na večje količine labilnega materiala v strugah in bregovih hudournika, se lahko dogodki s podobno ali celo večjo magnitudo v prihodnosti še ponovijo.
Da bi jih preprečili in zmanjšali ogroženost območja kabinske žičnice Krvavec, lokalne cesta Cerklje na Gorenjskem – Štefanja vas ter ostalih dolvodnih objektov in infrastrukture, se je izdelala idejna zasnova za stabilizacijo območja in zmanjšanje količine proženja materiala na Krvavcu. Ta med drugim vključuje gradnjo zaplavnih pregrad v strugah hudournika, ki jo bo Kaskader izvajal za podjetje Hidrotehnik in investitorja Ministrstvo za okolje in prostor.
Namesto klasičnih pregrad ekipa Kaskaderja tokrat namešča fleksibilne (mrežne) pregrade dobavitelja Geobrugg – po obsegu bo zanj to največji poligon tovrstnih pregrad v evropskem merilu, saj bo v sklopu enega projekta skupno nameščenih kar 16 pregrad višine med 3 in 6 m. V Lukenjskem grabnu smo v minulem mesecu postavili štiri pregrade.
Fleksibilne pregrade se v Sloveniji sicer redko uporabi za umirjanje hudourniških voda. Njihova posebnost je, da so povsem prilagojene lokaciji in so zasnovane tako, da jih po zapolnitvi ne praznimo. Material, ki jih zapolni, namreč zmanjša vzdolžni padec struge in podpre brežine, s katerih se zaradi prevelikega naklona sicer prožijo večje količine materiala. Dolgoročno se brežine tako stabilizirajo, dno struge pa je zavarovano pred erozijo.
Območje del na Krvavcu je zelo težko dostopno, težavno in strmo. Izvedbo del še otežuje kamniti grušč v grapah. Ker pri montaži fleksibilnih pregrad za razliko od klasičnih ne uporabljamo betona, skal ali lesa, je transport vgradnega materiala nekoliko enostavnejši. Kljub temu pa je zaradi omejitev pri gradnji dostopnih poti predvidena dostava materiala do lokacij pregrad tudi s helikopterjem in gozdarsko žičnico. Ekipa Kaskaderja dela sicer izvaja z alpinistično vrvno tehniko, pri logistiki pa si pomaga s specialnim strojem – pajkom – za delo na tako zahtevnih terenih.
